Glavni dejavnik tveganja za nastanek raka pljuč je kajenje . To zajema kajenje cigaret in/ali pup in drugih tobačnih izdelkov. Kadilci, ali bivši kadilci, kar v 90% predstavljajo bolnike z rakom pljuč.
Glavni »krivec« za množično kajenje je nikotin. Ta substanca zasvoji človeka enako močno kakor na primer heroin. Zanimivo je, da sama po sebi sploh ne povzroča raka, ampak ga povzroča veliko izmed 7000 drugih substanc, ki so prisotne v cigaretah. Kajenje cigaret z znižano vsebnostjo nikotina ali katrana ne zmanjša tveganja za pljučnega raka.
Tveganje je 15 do 30 x večje v primerjavi z nekadilci in je povezano z leti kajenja in številom pokajenih cigaret, zmanjša pa se z opustitvijo kajenja. Tveganje za nastanek raka pljuč povečuje tudi pasivno kajenje.
Čeprav je škodljivost kajenja nedvomno dokazana, še vedno ostaja nekaj vprašanj. Za rakom na pljučih zboli »le« 15 do 24% kadilcev. Zakaj nekateri kadilci zbolijo in drugi nikoli, še ne znamo pojasniti.
Radon je radioaktivni plin, ki nastane pri razpadu urana in se sprošča iz zemlje. V hiše vstopa skozi špranje razpoke v temeljih, tleh ali stenah ter skozi jaške in odtoke. Referenčna raven koncentracije radona, pod katero ukrepi za njegovo zmanjševanje načeloma niso potrebni, je 300 Bq/m3. Bolj so ogroženi tisti, ki tudi kadijo in so izpostavljeni še drugim škodljivostim (npr. na delovnem mestu). Med nekadilci naj bi bilo kar 26% takih, ki zbolijo za pljučnim rakom zaradi izpostavljenosti radonu.
V Sloveniji je kar nekaj območij, ki so bolj izpostavljena sevanju radona in so prikazana na radonskem zemljevidu Slovenije.
Več o radonu in kako lahko zmanjšate njegovo prisotnost je na voljo na straneh Uprave RS za varstvo pred sevanji.
Izpostavljenost na delovnem mestu
Poklicna izpostavljenost rakotvornim snovem pomemben in velikokrat premalo proučevan dejavnik tveganja. Različne raziskave so pokazale, da lahko poklici pripomorejo k nastanku 13 do 29% pljučnega raka. Med poklice, ki lahko pripomorejo k nastanku raka pljuč, spada delo v kemični industriji, predvsem pri proizvodnji pesticidov, delo z azbestom (proizvodnja in uporaba izolacijskih materialov, ki vsebujejo azbest), delo v kovinski industriji, ladjedelništvu, gradbeništvu ter delo z barvami (tako v gradbeništvu kakor avtomobilski industriji).
Izpostavljenost azbestu, kromu, niklju, arzenu, beriliju, kadmiju in naftnim derivatom pomembno poveča tveganje za nastanek pljučnega raka. Čas od izpostavljenosti do nastanka bolezni je lahko dolg tudi do 40 let.
Bivanje v onesnaženem okolju
Povečana koncentracija trdih delcev v zraku, t.i. PM delci (angl. Particulate Matter), so prisotni v zraku kot aerosol – v obliki vodnih kapljic, v katerih so ujeti trdni ali tekoči delci. Najpogosteje se omenjajo delci premera 10 µm (PM10) in 2,5 µm (PM2,5), ki so zdravju najbolj škodljivi. Glavni vir delcev je promet in individualna kurišča, oziroma uporaba fosilnih goriv, med drugimi tudi premoga. V veliki večini delcev je glavna komponenta ogljik, na tega pa se vežejo številne primesi; kovine (železo, baker), ozon, organska topila, ki povzročijo vnetje in poškodujejo dedni material, so rakotvorne .
Družinska nagnjenost – genetski dejavniki vplivajo na nastanek rakavega obolenja zlasti v povezavi drugimi delavniki tveganja (kajenje). Zbolevajo lahko tudi nekadilci.
