Vzroki za nastanek pljučnega raka

Pljučni rak je še vedno velik javno-zdravstveni problem. V svetovnem merilu je najpogostejši izmed vseh rakov, v Sloveniji pa je po pogostosti pri moških na tretjem, pri ženskah pa na četrtem mestu. Vsako leto pri nas zboli okoli 1300 ljudi. Število novih primerov na letni ravni pri moških upada, medtem ko pri ženskah še vedno narašča. Gospe so pri nas množično začele kaditi kasneje kakor gospodje, kar se po 20 do 30 letih, kolikor je v povprečju potrebno, da pride do pojava pljučnega raka, odraža na številu novih primerov bolezni v današnjem času. Kljub napredkom v zdravljenju, je rak pljuč še vedno bolezen, ki je velikokrat ne moremo popolnoma pozdraviti.

Ni potrebno posebej poudarjati, da bomo na področju preventive, zgodnjega odkrivanja in predvsem zdravljenja pljučnega raka morali še pošteno zavihati rokave in narediti še veliko dela. Zdravnike, ki zdravimo pljučnega raka v Sloveniji že leta žalosti dejstvo, da naši bolniki ne morejo priti do kliničnih raziskav, ker pri nas niso na voljo. Dokazano je, da so bolniki, ki so vključeni v klinično raziskavo, na boljšem, saj lahko prej pridejo do novih in učinkovitejših zdravil.

Glavni dejavnik tveganja za nastanek raka pljuč je kajenje. Gre za eno najtrdnejših povezav rakotvorna snov – rak, kar jih poznamo. Glavni »krivec« za množično kajenje je nikotin. Ta substanca zasvoji človeka enako močno kakor na primer heroin. Zanimivo je, da sama po sebi sploh ne povzroča raka, ampak ga povzroča veliko izmed 7000 drugih substanc, ki so prisotne v cigaretah. Na tem mestu je nujno potrebno poudariti, da so poskusi tobačne industrije z uvedbo light in ultra-light cigaret, ki naj bi bile manj škodljive, samo zavajanje javnosti. Tudi te cigarete povzročajo enako, če ne celo večjo škodo v našem telesu. Čeprav je škodljivost kajenja nedvomno dokazana, še vedno ostaja nekaj vprašanj. Za rakom na pljučih zboli »le« 15 do 24% kadilcev. Zakaj nekateri kadilci zbolijo in drugi nikoli, še ne znamo pojasniti.

Poleg kajenja poznamo tudi druge dejavnike tveganja, ki lahko privedejo do nastanka pljučnega raka. Eden izmed teh je radioaktivni plin radon, ki se nahaja v rudnikih in zaprtih prostorih. Odgovoren naj bi bil za nastanek 3 do 10% primerov pljučnega raka. Predvsem naj bi bil glavni dejavnik tveganja pri nekadilcih, čeprav se njegovi učinki prepletajo s pasivnim kajenjem, ki so mu nekadilci pogosto izpostavljeni.

Drugi manj proučevani in možni dejavniki tveganja so vnetje pljuč, brazgotinjenje po preboleli tuberkulozi in pojavnost raka v družini.

Poleg naštetih je poklicna izpostavljenost rakotvornim snovem pomemben in velikokrat premalo proučevan dejavnik tveganja. Različne raziskave so pokazale, da lahko poklici pripomorejo k nastanku 13 do 29% pljučnega raka. Med poklice, ki lahko pripomorejo k nastanku raka pljuč, spada delo v kemični industriji, predvsem pri proizvodnji pesticidov, delo z azbestom (proizvodnja in uporaba izolacijskih materialov, ki vsebujejo azbest), delo v kovinski industriji, ladjedelništvu, gradbeništvu ter delo z barvami (tako v gradbeništvu kakor avtomobilski industriji). V raziskavi, ki smo jo sami opravili, je v »nevarnih« poklicih delalo kar 33% bolnikov s pljučnim rakom v primerjavi z 19% bolnikov z rakom debelega črevesa, ki so nam služili kot kontrolna skupina. Povezavo med poklici in pljučnim rakom smo dokazali tudi ob upoštevanju vpliva kajenja. Žal pa ljudje, ki zbolijo za pljučnim rakom zaradi poklica, pogosto nimajo priznane »poklicne bolezni« in ugodnosti, ki jih tak status prinaša.