Pri sumu na rak pljuč moramo poleg osnovnih laboratorijskih preiskav opraviti še rentgensko slikanje prsnega koša, za zamejitev bolezni pa vsaj še CT glave, prsnega koša in zgornjega dela trebuha. Slikovnim preiskavam sledi bronhoskopija in odvzem tkiva. Če to ni možno, je treba tkivo pljučnega tumorja pridobiti na drug način (CT vodena punkcija, aspiracijska biopsija perifernih bezgavk, torakoskopija itd.). Nabor ostalih preiskav (UZ, PET-CT, scintigrafija okostja ipd.) določimo individualno.
Diagnostika in podtipi pljučnega raka
Rak pljuč se na podlagi patomorfologije na dva velika podtipa (drobnocelični in nedrobnocelični), z razvojem novih metod (sekvencioniranje celotnega genoma raka, multiplo genotipiziranje, sekvencioniranje nove generacije,..) pa je znanstvenikom uspelo določiti označevalce, ki vodijo rakavo celico v nekontrolirano rast, nesmrtnost in nastanek zasevkov (metastaz). S tem smo lahko določili molekularne podtipe raka pljuč, ki nam pomagajo pri izbiri sistemskega zdravljenja (EGFR, ALK, KRAS…).
Določitev molekularnih označevalcev (mutacij) opravimo takoj ob postavitvi diagnoze, lahko pa tudi pozneje ob napredovanju ali ponovitvi bolezni. Za določitev mutacij EGFR se odloči patolog, ko ugotovi vrsto pljučnega raka. V laboratorij, ki bo izvedel preiskavo, pošlje vzorec tumorja. Preiskavo lahko naroči tudi bolnikov onkolog. Določitev mutacij EGFR običajno izvedemo v tkivnem vzorcu primarnega tumorja, ki ga dobimo med bronhoskopsko preiskavo ali z igelno biopsijo pljuč. Včasih primarni tumor v pljučih ni dostopen vzorčenju, zato lahko z različnimi invazivnimi posegi pridobimo tkivni vzorec tumorskega zasevka, če je ta lažje dostopen. Primerni so tudi s tumorskimi celicami bogati celični vzorci, npr. karcinomski plevralni izliv ali zasevek tumorja v vratno bezgavko. Določitev mutacij lahko opravimo tudi v vzorcu bolnikove krvi. To je posebej pomembno tedaj, ko ob tarčnem zdravljenju bolezen začne napredovati. Molekularno biološka preiskava določanja mutacij je večstopenjska. Iz vzorca moramo najprej izolirati dovolj DNK ustrezne kakovosti. Sledi pomnoževanje tumorske DNK in analiza rezultatov. Mutacije odkrivamo z različnimi preiskavami. Laboratorij, ki izvaja preiskavo, mora biti vključen v zunanjo kontrolokakovosti. Preiskavo opravimo najpozneje v 10 dneh po prejemu vzorca. Rezultat sporočimo s pisnim izvidom naročniku. Določitev mutacij skupaj s testiranjem drugih napovednih dejavnikov pljučnega raka opravlja Laboratorij za citologijo in patologijo Klinike Golnik.
Omejena bolezen se zdravi lokalno, s kirurgijo. Kemoterapija po operaciji- dopolnila ali adjuvantna ima namen zmanjšati tveganje za ponovitev bolezni. Dokazano izboljša preživetje bolnikov v dobrem stanju zmogljivosti, po operaciji s patološkim stadijem II in III, dobrobit pa je dokazana tudi za patološki stadij IB, vendar le za tumorje večje od 4 cm.
Razširjena (metastatska) bolezen je neozdravljiva, zdravi se sistemsko (s kemoterapijo, tarčnimi zdravili ali imunoterapijo).
Preživetje bolnikov z razširjeno boleznijo brez zdravljenja, je okoli štiri mesece, s paliativno kemoterapijo na osnovi platine, ki je temelj zdravljenja razširjene bolezni, pa se je srednje preživetje teh bolnikov podaljšalo. Več kot polovica bolnikov ima ob postavitvi diagnoze razširjeno bolezen in preživetje je slabo. Razširjena bolezen je neozdravljiva, zdravljenje je paliativno, z namenom izboljšanja simptomov in podaljšanja preživetja.
Lokalno zdravljenje napredovale bolezni večinoma predstavlja obsevanje. Za kirurška zdravljenja se odločamo redkeje. Sama operacija je namreč stres za bolnika in tudi, ob celjenju, sprošča rastne dejavnike, ki vplivajo na napredovanje rakave bolezni. Obsevamo boleče lokalizacije, centralno živčevje,.. Kot že samo ime pove, je namen blaženje simptomov bolezni.
Sistemsko zdravljenje raka pljuč je v nadaljnjem razvoju, predvsem na področju tarčnih zdravil in imunoterapije. Cilj je, da razširjena rakava bolezen postane kronično obvladljiva bolezen.